Apelacijsko sodišče Črne gore je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Podgorici Draženu Vojvodiću in Novici Đikanoviću, ki sta bila obtožena sodelovanja pri umoru Vidaka Vujovića. Sodišče je ugodilo pritožbam njunih odvetnikov in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.

Sodišče Bosne in Hercegovine je v primeru Esada Avdića in drugih sprejelo odločitev o ukinitvi večine prepovedi za Nenada Nešića, potem ko je ta plačal varščino v višini 1,37 milijona KM. Nešić je bil opozorjen, da mu bo varščina ukinjena in odrejen pripor, če se ne bo odzval na poziv sodišča ali tožilstva in svoj izostanek ne bo opravičil.

V obsežni policijski akciji "Petlja", ki je potekala na območju Banjaluke in Prijedora v Republiki Srbski, je bilo aretiranih sedem oseb. Akcija, ki jo je izvedla Uprava za organizirani in težki kriminalitet Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske v sodelovanju s policijskima upravama Banjaluka in Prijedor, je bila usmerjena v odkrivanje kaznivih dejanj zlorabe drog. Med preiskavami na 11 lokacijah so našli tudi droge.

Podpredsednik Republike Srbske, Ćamil Duraković, je vložil prijavo na tožilstvo Bosne in Hercegovine zaradi murala Ratka Mladića, obsojenega za genocid in vojne zločine, ki je bil naslikan v centru Banje Luke. Prijava je bila pripravljena že prej, vendar se je čakalo na Durakovićev podpis, ki je bil odsoten zaradi bolniške odsotnosti. Krivdna prijava je bila podana proti neznanim osebam in županu Drašku Stanivukoviću.

Podpredsednik Republike Srbske, Ćamil Duraković, je napovedal, da bo na tožilstvo Bosne in Hercegovine vložil prijavo zaradi murala, posvečenega Ratku Mladiću, ki je bil naslikan v Banjaluki. Duraković je poudaril, da prijavo vlaga kot državljan in kot oseba, ki zaseda odgovorno funkcijo v Republiki Srbski. Mladić je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida in vojnih zločinov.

Sodišče Bosne in Hercegovine je pravnomočno obsodilo Borislava Gligorevića na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Gligorević je bil spoznan za krivega, ker je kot pripadnik enote "Beli orli" posilil tri ženske v kraju Liplje, kjer je bilo od 25. maja do 2. junija 1992 zaprtih okoli 400 bošnjaških civilistov. Apelacijski oddelek sodišča je zavrnil pritožbe Gligorevićevih odvetnikov, tožilstva BiH ter oškodovancev.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Branislav Borenović je kritiziral stranko SNSD in njenega voditelja, češ da so v javnih izjavah glasni glede patriotizma, a da tajno priznavajo in izvajajo odločitve Suda Bosne in Hercegovine ter drugih državnih institucij. Borenović trdi, da SNSD s svojim sodelovanjem potrjuje delovanje Tužilaštva BiH, Suda BiH, CIK BiH in Ustavnega sodišča BiH. Izrazil je upanje, da bodo prihajajoče volitve prinesle politični preobrat.

Agencija za javne nabavke Bosne in Hercegovine poroča o pritiskih in poskusih diskreditacije, ki so se začeli, ko je agencija skupaj s tožilstvom BiH podprla spremembe Zakona o javnih nabavah in Kazenskega zakonika BiH. Agencija je ponudila polno sodelovanje tožilstvu BiH pri preiskavah kršitev zakona in drugih nedovoljenih dejavnosti, s ciljem zaustavitve kraje javnega denarja.

Sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo obtožnico proti Ranku Debevcu, Osmanu Mehmedagiću in Milisavu Pijuku zaradi zlorabe položaja, nepooblaščenega prisluškovanja in ponarejanja uradnih dokumentov. Osman Mehmedagić je obtožen zlorabe položaja in ponarejanja listin, Milisav Pijuk pa nepooblaščenega prisluškovanja. Sočasno je Mehmedović vložil tožbo proti tožilcu zaradi domnevno škodljive razdelitve indirektnih davkov, ki naj bi oškodovala Federacijo BiH za približno 370 milijonov KM v korist Republike Srbske.

Vodilno državno tožilstvo Bosne in Hercegovine je predlagalo pripor za Stojana Vasiljevića, ki je bil aretiran v okviru preiskave glede namestitve naprave za sledenje GPS pod avtomobil namestnika glavnega državnega tožilca Džermina Pašića.

Tožilstvo Tuzlanskega kantona je predlagalo enomesečni pripor za Luko Kurtalića (30) in Asifa Džananovića (34), osumljena kaznivega dejanja nepooblaščene proizvodnje in prometa z mamili. Hkrati je prišlo do sporne izjave Čovićevega propagandista in člana UO FTV, ki je Murata Tahirovića označil za šovinista. To se je zgodilo po tem, ko je Združenje žrtev in prič pred dvema dnevoma pozvalo tožilstvo in sodišče BiH, naj razpišeta tiralico za Jelićem na podlagi obtožnice iz leta 2015.